Koncept eno- in/ali večjezičnosti (Matija Vlačić Ilirik in Primož Trubar)

Referat govori o vplivu večjezičnih (latinko-germansko-slovanskih) konceptov na oblikovanje kocnepta o enem narodnem jeziku pri slovenskih in hrvaških protestantih. Poseben poudarek namenja odnosu med dialektalno podlago in intelektualno nadgradnjo. Eno najbolj pomembnih vprašanj, ki ga zastavlja Vl...

Full description

Permalink: http://skupni.nsk.hr/Record/ffzg.KOHA-OAI-FFZG:315322/Details
Matična publikacija: Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju - jezikoslovni simpozij ob petstoletnici Rojstva Primoža Trubarja
Ljubljana : ZRC SAZU Ljubljana, 2008.
Glavni autor: Peti-Stantić, Anita (-)
Vrsta građe: Članak
Jezik: slv
Online pristup: http://isjfr.zrc-sazu.si/
LEADER 02945naa a2200241uu 4500
005 20131205142656.0
008 131111s2008 xx 1 slv|d
035 |a (CROSBI)329593 
040 |a HR-ZaFF  |b hrv  |c HR-ZaFF  |e ppiak 
100 1 |9 786  |a Peti-Stantić, Anita 
245 1 0 |a Koncept eno- in/ali večjezičnosti (Matija Vlačić Ilirik in Primož Trubar) /  |c Peti-Stantić, Anita. 
246 3 |i Naslov na engleskom:  |a The concept of mono- or/and plurilingualism (Matija Vlačić Ilirik and Primož Trubar) 
300 |a 33-33  |f str. 
520 |a Referat govori o vplivu večjezičnih (latinko-germansko-slovanskih) konceptov na oblikovanje kocnepta o enem narodnem jeziku pri slovenskih in hrvaških protestantih. Poseben poudarek namenja odnosu med dialektalno podlago in intelektualno nadgradnjo. Eno najbolj pomembnih vprašanj, ki ga zastavlja Vlačić, je namreč legitimiteta narodnega jezika kot knjižnega. V konceptu, ki ga predlaga, ta legitimiteta izhaja iz njegove osebne intelektualne izkušnje bivanja v številnih jezikih, med katerimi je prvi maternji jezik, ki je dograjen z jeziki, ki se ne vklapljajo njega, ampak so postavljeni na drugo intelektualno, kulturno-civilizacijsko raven. Med timi drugimi jeziki so Vlačiću Iliriku hebrejščina in grščina prvotni in najbolj pomembni jeziki modeli, tisti ki jih je študiral in potem celo poučeval, potem sledi latinščina, v kateri je napisal kmalu vsa svoja znanstvena dela, potem pa nemščina, v kateri se je sporazumeval in v kateri je živel največji del svojega življenja, in na koncu vsekakor stara cerkvena slovanščina, v čigavo glagoljaško tradicijo je bil vkoreninjen. Čeprav je tudi Trubar skozi življenje uporabljal vsaj trije jezike, pred očmi mu je vendar bil en jezik, medtem ko so Vlačiću, ki je vse svoje moči usmerjal na utemeljitev prostora intelektualne svobode, in ne narodnega jezika, pred očmi bili vsi tisti jeziki, na podlagi katerih je menil da je treba modelirati ta eden, narodni, pri čemer on sam skorajda ni nič sodeloval v modeliranju, temveč v vzpostavljanju okvira ki omogoča to modeliranje. Trubar je deloval za narod, Vlačić skoraj izključno za intelektualno elito, ki ji je tudi Trubar bil del. 
536 |a Projekt MZOS  |f 130-1301044-0989 
546 |a SLV 
690 |a 6.03 
693 |a jednojezičnost, višejezičnost, književni jezik  |l hrv  |2 crosbi 
693 |a monolingualism, plurilingualism, literary language  |l eng  |2 crosbi 
773 0 |a Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju - jezikoslovni simpozij ob petstoletnici rojstva Primoža Trubarja (17.-19.04.2008. ; Ljubljana, Slovenija)  |t Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju - jezikoslovni simpozij ob petstoletnici Rojstva Primoža Trubarja  |d Ljubljana : ZRC SAZU Ljubljana, 2008.  |n Merše, Majda ; Ahačič, Kozma  |g str. 33-33 
856 |u http://isjfr.zrc-sazu.si/ 
942 |c RZB  |u 2  |v Recenzija  |z Znanstveni - Predavanje - Sazetak  |t 1.12 
999 |c 315322  |d 315320