Kontrastivna lingvostilistika glagolov (Mislice Ferija Lainščka v knjižni slovenščini, porabščini in knjižni hrvaščini)

Avtorici bosta na osnovi primerjave izvirnika zbirke pravljic Mislice Ferija Lainščka in dveh prevodov, enega v prekmurščino (porabščino) in drugega v knjižno hrvaščino, naredili lingvostilistično analizo glagolskega sistema, predvsem pa se bosta osredotočili na podsisteme znotraj slovenskega jezika...

Full description

Permalink: http://skupni.nsk.hr/Record/ffzg.KOHA-OAI-FFZG:315428/Details
Matična publikacija: Obdobja 26: Slovenska narečja med sistemom in rabo
Ljubljana : Filozofska fakulteta, Center za slovenščino, 2007.
Glavni autori: Peti-Stantić, Anita (-), Klier, Ariana (Author)
Vrsta građe: Članak
Jezik: slv
LEADER 02931naa a2200229uu 4500
008 131111s2007 xx 1 slv|d
035 |a (CROSBI)338759 
040 |a HR-ZaFF  |b hrv  |c HR-ZaFF  |e ppiak 
100 1 |a Peti-Stantić, Anita 
245 1 0 |a Kontrastivna lingvostilistika glagolov (Mislice Ferija Lainščka v knjižni slovenščini, porabščini in knjižni hrvaščini) /  |c Peti-Stantić, Anita ; Klier, Ariana. 
246 3 |i Naslov na engleskom:  |a Contrastive verbal linguistic stylistics (Mislice written by Feri Lainšček in litterary Slovene, Porabian and litterary Croatian) 
300 |a 65-65  |f str. 
520 |a Avtorici bosta na osnovi primerjave izvirnika zbirke pravljic Mislice Ferija Lainščka in dveh prevodov, enega v prekmurščino (porabščino) in drugega v knjižno hrvaščino, naredili lingvostilistično analizo glagolskega sistema, predvsem pa se bosta osredotočili na podsisteme znotraj slovenskega jezika, pri čemer bo prevod v hrvaščino služil kot „ kontrolno mesto“ . Cilj lingvostilistične analize, ki temelji na dveh tipičnih kontrastivnih prevajalskih položajih, je pokazati možne modele uresničevanja prevajalskih ekvivalentov na pomenski in stilni ravni. Obravnavane situacije so: 1. prva, v kateri je leksična oblika glagola identična tisti v izvirniku, npr. uporaba glagolov zaigrati, zaplesati, zibati se ; 2. druga, v kateri je v prevodu izbrana drugačna leksična oblika glagola od oblike v izvirniku, npr. uporaba glagolov so potovali – so se vozili, potovala sta – vandrivala sta, odložili so – so doladjali, je sijal – je svejto. Pri obravnavi prevajalskih situacij prvega tipa avtorici posebej opozarjata na fonetične, deloma tudi besedotvorne razlike, kot so: srečevali – srečüvali, se je predala – se je prejkdala, nista imela – sta nej mejla, in tudi na vidske razlike, kot so: so želeli prisluhniti – je rado poslüšalo, so se poveselile – so se veselile, so poskakovale – so skakale. Pri obravnavi prevajalskih situacij drugega tipa avtorici posebej opozarjata na stilsko raven vključenosti izbranih leksemov v celoto danega jezikovnega sistema, posebej ko gre za lekseme madžarskega, nemškega ali hrvaškega izvora (kot so npr. vandrivati, skakati). 
536 |a Projekt MZOS  |f 130-1301044-0989 
546 |a SLV 
690 |a 6.03 
693 |a konstrastivna stilistika, glagol, prevajalske situacije  |l hrv  |2 crosbi 
693 |a contrastive stylistics, verb, translation situation  |l eng  |2 crosbi 
700 1 |a Klier, Ariana  |4 aut 
773 0 |a Obdobja 26: Slovenska narečja med sistemom in rabo (15. 11.– 17. 11. 2007. ; Ljubljana, Republika Slovenija)  |t Obdobja 26: Slovenska narečja med sistemom in rabo  |d Ljubljana : Filozofska fakulteta, Center za slovenščino, 2007.  |n Smole, Vera  |g str. 65-65 
942 |c RZB  |u 1  |v Recenzija  |z Znanstveni - Predavanje - Sazetak 
999 |c 315428  |d 315426